
S pravilnim načrtovanjem do kvalitetnejše obnove cest
03. 08. 2022Dotrajane ceste so ena pogostejših tem pogovorov tako med vozniki kot tudi med strokovnjaki za prometno varnost, saj udarne jame in nagrbančen asfalt upočasnjujejo prometni tok, uničene ceste pa imajo negativen vpliv na varnost v prometu.
Največ škode na cestiščih povzročijo preobteženi tovornjaki, zato je ob obnovi vozišča ali gradnji nove ceste izjemno pomembno, da inženirji razpolagajo s podatkom o dejanskih prometnih obremenitvah, ki se pojavljajo na cestnem odseku. Če se na primer vzdolž ceste nahaja kamnolom, iz katerega dnevno vozijo preobtežena tovorna vozila, ima to na življenjsko dobo asfalta precej večji vpliv kot osebna vozila in pravilno obteženi tovornjaki. Pri konstruiranju in obnovi cest se ponavadi uporabljajo števci prometa, ki beležijo število vozil, ne morejo pa izmeriti skupne mase in osne obremenitve za vsako posamezno vozilo.
Podjetje Cestel iz Trzina se že več kot 20 let ukvarja z razvojem mostnega sistema za tehtanje vozil med vožnjo SiWIM, ki prek upogiba mostu izračuna skupno maso in osne obremenitve mimovozečih vozil, iz česar je nato mogoče določiti preostalo življenjsko dobo cestišča in, v primeru obnove ali gradnje nove ceste, potrebno debeline plasti voziščne konstrukcije. Cestišče tako zdrži dalj časa brez vzdrževalnih posegov, kar pomeni prihranek za lastnika ceste in manj slabe volje med vozniki.
Na državnih cestah, s katerimi upravljata DARS in Direkcija za infrastrukturo, se je v zadnjih letih uveljavila praksa uporabe tovrstnih sistemov med načrtovanjem vzdrževalnih del ali projektiranjem novih cestnih odsekov. Na občinskih cestah, ki so zaradi lokalnih virov preobremenjenih tovornih vozil (kamnolomi, prevozi hlodovina, gradbišča itd.) pogosto najbolj obremenjene, pa se gradnja in obnova cest še vedno izvaja na podlagi pomanjkljivih podatkov o lokalnem prometu. Ceste so zato pogosto poddimenzionirane, na odsekih, kjer je gostota preobremenjenih tovornih vozil večja, pa prihaja do hitrejše degradacije cestišča, pogostejših obnov in cestnih zapor ter višjih stroškov vzdrževanja.
V luči trajnostnega razvoja je vključitev visokotehnoloških rešitev pri procesu projektiranja infrastrukture v prihodnosti zagotovo ključnega pomena.
